(Ljubljana, 20.12.1861-Ljubljana, 4.12.1926)
Ivana Kobilca predstavlja eno redkih slikark, ki so si tekom 19. stoletja utrle pot v povsem moškem poklicu. Risanja se je sprva učila pri Idi Künl nato pa jo je kariera zanesla proti Dunaju. Tam je skupaj s Ferdom Veselom kopirala stare mojstre v likovni zbirki akademije. Kljub njenemu velikemu talentu jo je spol omejeval pri vpisu na akademijo. Formalna izobrazba je bila v tem času rezervirana za moške slikarje in ženskih umetnic nanjo niso sprejemali. Leta 1881 se je v Münchnu vpisala na obrtno šolo, naslednje leto pa je pričela obiskovati tečaj slikanja pri A. Erdeltu. V njegovem ateljeju je ostala kar sedem let in razvila svojevrsten likovni izraz. V prvi fazi ustvarjanja je v Kobilčinih slikah opazna predvsem rjavkasta paleta, ki velja za značilno münchenski kolorit. Za kratek čas se je odpravila še v Zagreb, po vrnitvi nazaj pa je leta 1889 priredila prvo samostojno razstavo na ljubljanski realki. Bivanju v Ljubljani je sledil kratek obisk Pariza.
Tam se je umetnica podala v naravo in slikala v njej. Obiskala je tudi Barbizon, v katerem se je odvijala sodobna slikarska dejavnost na prostem. Pariško obdobje je v njeno paleto vneslo več svetlih poudarkov, s čimer se je njen likovni izraz močno spremenil. Prehod v novo okolje ni vplival zgolj na menjavo barvnih odtenkov ampak je v umetnici sprožil tudi zanimanje za drugačno motiviko. V ospredje je stopil meščanski žanr, ki ga je Kobilca obravnavala nekoliko drugače kot pa kolegi realisti. T sam motiv jo je zanimala slikovitost in usklajenosti kompozicij, s čimer je na poetičen način gledalcu ponudila vpogled v težko življenje najnižjih slojev. Največ upodobitev prikazuje otroke in ženske v veselih trenutkih življenja, nekaj pa je tudi portretirala. Skozi vse življenje je sodelovala s Ferdom Veselom, s katerim sta si izmenjevala likovne spretnosti in drug na drugega medsebojno vplivala. Ves čas je bila vpeta v aktualno boemsko dogajanje in se je družila z najbolj avantgardnimi ljudmi svojega časa. Med 1906 in 1914 se je mudila v Berlinu, kjer je slikala skupaj s K. Kollowitz nato pa se je za stalno naselila v Ljubljani. Pri slikanju si je pomagala s fotografijo, ki ji je namesto skice bila v oporo.
Največ umetnin je izdelala v tehniki olja na platno, poleg teh pa v njenem opusu najdemo tudi nekaj fresk in pastelov. Slogovno jo uvrščamo med realiste pa čeprav proti koncu svojega življenja slika z vse bolj zabrisanimi potezami. Skupaj z Veselom sta še tekom 20. stoletja slikala v realistični maniri, ki sta jo skušala čim bolj prilagoditi naravi. Šele nekaj desetletji kasneje, ko so se pojavili impresionisti, je z velikim zaostankom za evropsko umetnostjo tudi k nam prišel sodobnejši umetnostni izraz. Po njeni smrti, leta 1928, so ji v Jakopičevem paviljonu priredili spominsko razstavo, s katero so se poklonili Ivani kot veliki ženski umetnici. Leta 2018 so v Narodni galeriji za javnost priredili še pregledno razstavo, ki je obravnavala vse faze razvoja v slikarstvu Kobilce. Danes se njene umetnine nahajajo v več evropskih galerijah, nekaj pa jih je v rokah zasebnih zbiralcev.
Besedilo je za galerijo Porta Alpina pripravila Pia Župevec, dipl. um. zgod.
VIRI:
Špelca ČOPIČ, Slovensko slikarstvo, Ljubljana 1966.
Luc MENAŠE, s. v. Kobilca, Ivana, Evropski umetnostno zgodovinski leksikon, Ljubljana 1971,
col. 1019.
France STELE, Slovenski slikarji, Ljubljana 1949, p. 145.
Marijan ZADNIKAR, s. v. Kobilca, Ivana, Enciklopedija Likovnih Umjetnosti, 3, Zagreb 1964, pp. 201-202.
For all additional information regarding the purchase and other services, you can contact us by phone or e-mail: info@portaalpina-gallery.com
We will try to answer you as soon as possible.