Category
-
ARTIST
-
A
- Alenka Gerlovič
- Aco Franc Dremelj
- Adolf Karpellus
- Adolf Lapajne
- Ajdo France Šubic
- Albert Sirk
- Albin Edelhoff
- Albin Polajnar
- Aleksandar Gorlov
- Anica Zupanec Sodnik
- Ante Trstenjak
- Anton Dolenc
- Anton Gvajc
- Anton Koželj
- Anton Nowak
- Anton Perko
- Anton Plemelj
- Anton Repnik
- Asian art
- Avgust Andrej Bucik
- Avgust Černigoj
- Avgusta Šantel
- B
- C
- Č
- D
- E
-
F
- Federico Oliva
- Ferdo Vesel
- Flora
- Fortunat Bergant
- Fran Klemenčič
- Fran Tratnik
- Franc Babnik
- Franc Kopitar
- Franc Košar
- Franc Vozelj
- France Godec
- France Gorše
- France Klemenčič mlajši
- France Košir
- France Kralj
- France Mihelič
- France Pavlovec
- France Peršin
- France Podrekar
- France Rotar
- France Slana
- France Zupan
- Francesco Beda
- Franci Černelč
- Franci Nemec
- Frančišek Smerdu
- Franjo Sterle
- František Flajtinger
- Franz Krause
- French
- Friderik Jerina
- FŠ
- G
- H
- I
-
J
- Jakob Bazelj
- Jakob Savinšek
- Jan Oeltjen
- Janez Andrej Herrlein
- Janez Hafner
- Janez Kališnik
- Janez Knez
- Janez Kovačič
- Janez Pirnat
- Janez Ronko
- Janez Šibila
- Janez Šinkovec
- Janez Trpin
- Jaro Hilbert
- Jean Isy de Botton
- Jelka Reichman
- Johannes Holst
- Jopsef Mahorcig
- Joseph Písecky
- Josip Pišof
- Josip Potočnik
- Jože Ciuha
- Jože Kotar
- Jože Mausar Peternelj
- Jože Plečnik
- Jože Tisnikar
- Jože Trpin
- Jože Volarič
- Jožef Burgar
- Jožef Jerom
- Jure Cihlar
- Jurij Kalan
- Jurij Šubic
- K
- L
-
M
- M. Gosar
- Maja Lubi
- Maks Koželj
- Maks Sandor Duschnitz
- Maksim Gaspari
- Maksim Sedej
- Maksim Sedej mlajši
- Mara Kralj
- Marij Pregelj
- Marijan Pliberšek
- Mario Vilhar
- Marjan Miklič
- Marjan Skumavc
- Marko Jakše
- Marko Šuštaršič
- Markus Pernhart
- Matej Sternen
- Matevž Matej Langus
- Matija Jama
- Matija Koželj
- Miha Maleš
- Mihael Stroj
- Mihajlo Timčišin
- Milan Batista
- Milan Butina
- Milan Merhar
- Milan Radin
- Milan Rijavec
- Miligoj Dominko
- Milko Bambič
- Mira Narobe
- Mira Pregelj
- Mirko Lebez
- Miroslav Šutej
- Molly Bonač
- N
- O
- P
- R
- S
- Š
- T
- U
- V
- W
- Z
- Ž
-
A
- MEDIUM
- TECHNIQUE
- STYLE
(7.3.1904, Ljubljana – 5.10.1980, Uskovnica)
Edvard Ferdinand Deržaj was a multifaceted individual. He spent a significant portion of his life in the mountains, a fact that is strongly reflected in his legacy. In addition to mountaineering, he was deeply engaged in art and pedagogy. Just as they did in his life, the mountains occupied a central place in his artistic expression. He began developing this style early on, particularly between 1923 and 1925, while teaching drawing at the Probuda school. From 1930 to 1935, Deržaj worked as a freelance artist.

He primarily created works using oil paints and watercolors; he also frequently produced drawings and engaged in woodcut printing. His artistic style reveals an affinity for the tradition of Slovenian Impressionism, which he augmented with more contemporary visual techniques. He applied thick, decisive brushstrokes to his canvases, transforming what might have been merely two-dimensional images into three-dimensional projections. Like many of his contemporaries, Deržaj devoted considerable attention to the study of light. Through this, he achieved a greater sense of spatial depth and an atmosphere within his images—one that mirrored the experiences he himself had while walking in nature. He also showcased his work in various exhibitions. He first exhibited his paintings in 1934 at an international exhibition in London, and a year later, he presented his mountain-themed works at the Jakopič Pavilion. He gained significant acclaim among art critics, which provided further momentum for his career. He also exhibited his work in Serbia, Austria, Germany, Slovenia, and Croatia, where he likewise earned a respected standing among the art-loving public.
Edvard Deržaj also distinguished himself as an exceptional mountaineer; during the interwar period, he tackled challenging and previously unclimbed rock faces. In 1926, in the Martuljek area, he met the mountaineer Mira Marko Debelak, whom he later married and with whom he formed a significant climbing partnership. Although he sustained an injury while climbing Mount Triglav in 1932, he continued his mountaineering pursuits. His love for the mountains also found expression in his literary work. He authored several texts for both children and adults, which he also illustrated. Furthermore, he provided the illustrations for the book *Plezalna tehnika* (Climbing Technique, 1933) by Mira Marko Debelak—a work that became one of the essential manuals for mountaineering at the time. His writing often carries a humorous and satirical tone, most notably in the 1937 piece *Gruh*, which emerged amidst the controversies following an accident on the North Face of Mount Triglav.
In Deržaj’s body of work, it is impossible to draw a strict line between his literary and artistic endeavors; both were deeply rooted in mountaineering and constantly complemented one another. He portrayed the mountains as a living space and a source of both personal and artistic experience. His work thus transcends the boundaries of any single artistic discipline, serving as a quintessential example of a creator for whom life, sport, nature, and art formed an indivisible whole.
---
Edvard Ferdinand Deržaj je bil vsestransko orientirana osebnost. Velik del življenja je preživel v gorah, kar se je močno odrazilo v njegovi zapuščini. Poleg alpinizma se je rad ukvarjal tudi z umetnostjo in pedagogiko. Tako kot v Edvardovem življenju so gore zavzele tudi osrednje mesto v njegovem likovnem izrazu. Tega je razvijal že v mladih letih, zlasti med 1923 in 1925, ko je poučeval risanje v šoli Probuda. Med letoma 1930 in 1935 je Deržaj deloval kot svobodni umetnik. Ustvarjal je predvsem z oljnimi barvami in v tehniki akvarela. Pogosto je tudi risal in se je ukvarjal z lesorezom.
V Deržajevem izrazu je mogoče opaziti navezanost na tradicijo slovenskega impresionizma, ki jo je umetnik dopolnil z bolj sodobnimi likovnimi rešitvami. Na platna je s čopičem nanašal debele in odločne poteze, kar je zgolj dvodimenzionalne podobe povzdignilo v tridimenzionalne projekcije. Tako kot drugi sodobniki je Deržaj velik del pozornosti namenil tudi preučevanju svetlobe. Prav s tem je v podobah dosegel večjo prostorsko poglobljenost in atmosfero, kot jo e tudi sam doživel med sprehajanjem po naravi. S svojimi deli se je večkrat predstavil tudi na razstavah. Prvič je slike razstavil leta 1934 na mednarodni razstavi v Londonu, leto kasneje pa je gorske motive predstavil v Jakopičevem paviljonu. Dosegel je velik ugled med umetnostnimi kritiki, kar mu je dalo še dodaten zagon za nadaljnjo kariero. Svoje podobe je predstavil tudi v Srbiji, Avstriji, Nemčiji, Sloveniji in na Hrvaškem, kjer je prav tako dosegel cenjeno mesto med umetnostnim občinstvom.
Edvard Deržaj se je uveljavil tudi kot izreden alpinist, ki je v obdobju med obema vojnama osvajal zahtevne in še ne preplezane stene. Leta 1926 je v Martuljku spoznal alpinistko Miro Marko Debelak, s katero se je poročil in vzpostavil pomembno planinsko navezo. Leta 1932 se je med plezanjem na Triglav poškodoval, a vendar je nadaljeval z alpinistično dejavnostjo. Ljubezen do gora se je izrazila tudi v Deržajevem literarnem ustvarjanju. Napisal je več besedil za otroke in odrasle, ki jih je tudi ilustriral. S slikarskimi deli je opremil tudi knjigo Mire Marko Debelak Plezalna tehnika (1933), ki je postala eden ključnih priročnikov tedanjega alpinizma. V njegovem pisanju je prisotna tudi humorna in satirična nota, posebej izrazita v delu Gruh iz leta 1937, ki je nastalo v kontekstu sporov po nesreči v Triglavski severni steni.
V Deržajevi zapuščini ni mogoče strogo določiti mejo med literarnim in slikarskim ustvarjanjem. Obe veji sta se močno oprijeli alpinizma in sta se med seboj nenehno dopolnjevali. Gore je namreč predstavil kot življenjski prostor in vir osebne ter umetniške izkušnje. Njegovo delo tako presega meje posamezne umetniške discipline in predstavlja značilen primer ustvarjalca, pri katerem so življenje, šport, narava in umetnost tvorili nedeljivo celoto.
Besedilo je za galerijo Porta Alpina pripravila Pia Župevec, dipl. um. zgod.
The text was prepared for the Porta Alpina gallery by Pia Župevec, B.Sc. art history
VIRI/SOURCES:
DAJNKO M., MIKŠA P., KRASNIĆ P., DERŽAJ EDO (1904-1980), Sloven,Slovenska biografija, 2013, http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1024630/#novi-slovenski-biografski-leksikon (5.7.2026).
Gore-ljudje, Plezalni profil Edo deržaj (1904-1980), https://gore-ljudje.net/novosti/plezalni-profil-edo-derzaj-1904-1980/ (5.7.2026).
Gore-ljudje, Slikar Edo Deržaj, Jutro, 8.7.1941, https://gore-ljudje.net/novosti/slikar-edo-derzaj/ (5.7.2026).
For all additional information regarding the purchase and other services, you can contact us by phone or e-mail: info@portaalpina-gallery.com
We will try to answer you as soon as possible.